Slovenian Car Audio

Home

Termini prireditev - Recent and Upcoming Events
dB-drag info
Novice - Bulletin Board
dB-drag pravilnik 2002
dB-drag pravilnik 2001
Resultati - Results 2002
Rezultati - Results 2001
Rezultati - Results 2000
Rezultati 97, 98, 99 - Results 97, 98, 99
Tehnicni nasveti I
Tehnicni nasveti II
Tehnicni nasveti III
Brezplacni programi - free programs
Slike 1 - Photos 1
Slike 2 - Photos 2
Slike 3 - Photos 3
Povezave - Links
Kontakti - Contacts
Tehnicni nasveti II

1. Kretnice
1.1. Formule za izracun pasivnih kretnic
1.2. Nacin vezave pasivnih kretnic 

Ce tu ne boste nasli odgovora na vase probleme v zvezi z avtoakustiko, lahko pa tudi postavite vprasanje v forumu ali pa nam posljete mail na: PejovicP@email.si

1. KRETNICE

Naloga kretnic je razdeliti signal na vec frekvencnih delov.
 
Ne obstaja zvocnik ki bi lahko kvalitetno odigral vse frekvence. Zakoni fizike preprecujejo velikim zvocnikom (subwooferjem) da bi ucinkovito odigrali visoke frekvence, kakor tudi majhni zvocniki (visokotonci) ne morejo prestaviti dovolj zraka da bi lahko reproducirali niske frekvence. Zato je najboljsa reitev uporabiti vec czvocnikov ki naj bi odigali vsak svoj frekvencni pas.
 
 
Osnovne delitve
 
Osnovna delitev kretnic je glede na del ki ga spuscajo:
 
- High pass (HP) kretnice ki spuscajo nad rezno frekvenco
- Low pass (LP) kretnice ki spuscajo pod rezno frekvenco
- Band Pass (BP) kretnice ki spuscajo me reznimi frekvencami in so v bistvu zdruzene iz HP in LP kretnic.
 
 
Po nacinu delovanja se pa locijo na
- Pasivne
- Aktivne.

Pasivne so sestavljene iz kondenzatorjev in tujav, zvezejo se pa med zvocnike in ojacevalec. Za svoje delovanje tudi ne potrebujejo dodatnega napajanja.
Aktivne za svoje delovanje potrebujejo veliko bolj dovrsene elemente, prikljuci se jih med izvor signala in ojacevalce. Za svoje delovanje ponavadi potrebujejo dodatno napajanje,  potrebno pa je imeti tudi vec ojacevalcev kot v aktivnem sistemu.
 

Izbira med pasivnimi in aktivnimi kretnicami

 
Pasivne:
 
Prednost pasivnih je predvsem v ceni, tako same kretnice, kot tudi  v kolicini uporabljenih ojacevalcev. Delno se lahko z dodatnimi element  tudi kompenzirajo nepravilnosti zvocnikov, predvsem v srednjetonskem in visokotonskem obmocju.
 
Slabosti so pa predvsem v izgubah moci, zmanjsanju dinamike, tezjem nastavljanju
 
Problemi pasivnih frekvenc so predvsem v tem da ko zvocniki igrajo razlicne frekvence, njihova dejanska upornost ni vec enaka nominalni. To se da delno odpraviti z dodatnimi pasivnimi kompezacijskimi filtri Zelo pomebna je pa tudi izbira materialov za kretnice.
 
Vecinoma se uporabljajo za rezanje frekvenc med visokotonskimi in srednjetonskim zvocniki. Tu je poraba materiala dovolj majhna da so kretnice se vedno poceni, pa tudi izguba moci na visokotoncih ni tako obcutna.

 
Aktivne:
 
Prednosti aktivnih kretnic so predvsem v veci dinamiki, izgube moci prakticno ne obstajajo, ponavadi je osnovno nastavljanje zelo preprosto. Prav tako nima vpliva na delovanje dejanska upornost zvocnika, ali pa kakrsne koli spremembe. Lazje se tudi prilagaja moc ojacevalcev danim zvocnikom.
Pri delovanju ojacevalcev so le ti zelo razbremenjeni saj vsak deluje samo na ozjem frekvencnem spektru. Posledica tega je tudi da se morebitno popacenje ojacevalca zaradi preobremenitve ne prenasa na druge zvocnike.
 
Slabosti so predvsem v podrazitvi sistema, saj vsak izhod iz kretnice zahteva
svoj ojacevalec, pa tudi kvalitetne kretnice niso poceni.

 
Kombinirani sistemi:
 
Z pravilno izbiro se lahko izkoristijo prednosti obeh sistemov. Najveckrat se srecamo z sistemom sestavljenim iz pasivno povezanega visokotonca in srednjetonca, ter aktivno locenega subwooferja.
 
Tak sistem omogoca majhne izgube na srednje/visokotonskem delu hkrati pa dovoljuje veliko moci in majhne izgube dinamike na basovskem delu.

 
Decibeli in Oktave
 
Da bi zastopili razlike med razlicnimi sposobnostmi rezanja vam moramo razloziti se malo teorije o Decibelih in Oktavah.
 
Decibel (dB)  je enota za logaritmsko razmerje moci. Povecanje za 3 dB pomeni da se je moc podvojila, zmanjsanje za 3 dB pa da se je zmanjsala na polovico.
 
Oktava je izraz za se enkrat vecjo ali manjso frekvenco.
 
Obe enoti dosti bolj ustrezata dejanskemu cloveskemu sluhu ki ni linearen. 3 dB je komaj slisna razlika v glasnosti, ceprav se dejanska moc spremeni za 100%, oktavo pa navidezno zaznamo kot se enkrat visjo frekvenco, pa ceprav je v eni oktavi 80 hz ali pa 8.000 Hz.
 
Rezna frekvenca kretnice je tocka kjer se moc zmanjsa za  polovico, oziroma - 3 dB. Dejansko kretnice ze prej zacnejo rezati, vendar bomo kasneje pokazali da z prekrivanjem lahko dosezemo linearni prehod, ceprav se dejansko zacne rezanje ze prej.
 
Krivulja rezanja je oznacena z vrednostjo 6-12-18-24-30 dB/oktava, kar pomeni da bo od rezne frekvence (tocka -3 dB) moc v naslednji oktavi pala za doloceno stevilo dB. to nam pove strmost rezne krivulje in koliko energije se bo preneslo v zvocnik nad rezno frekvenco. 
 
Pri kretnicah veckrat zasledimo tudi izraz za ''red'' kretnice. Kretnica prvega reda pomeni rezanje 6 dB/oktavo, 2 -reda pomeni 12 dB/oktavo
 
Bolj strme kretnice omogocajo zvocnikom da igrajo ozji pas frekvenc.  Teoreticno naj bi bile bolj ostro rezane kretnice boljse, v praksi je pa tesko izdelati kvalitetne kretnice visjega reda. Pri pasivnih je problem kvaliteta materiala in s tem povezane koloracije zvoka, pri aktivnih pa sama izvedba in koncna cena.
 

Fazni zamiki
 
Poseben problem pri nacrtovanju kvalitetnega ozvocenja v vozilih so mesta postavitve in s tem povezane casovne oziroma fazne zakasnitve.  Idealno bi bilo ce bi zvok pihajal iz dveh tock postavljenih na enaki razdalji levo in desno od poslusalca. V praksi je subwoofer zmontiran v prtljazniku, srednjetonci nisko v vratih, visokotonci na armaturi
 
Pri pasivni kretnici vsak red kretnice povzroci zamik za 90 stopinj. Tako 6 dB kretnica naredi 90 stopinj zamika, 12 dB kretnica naredi 180 stopinjTemu primerno je treba prikljuciti polariteto zvocnikov, upostevati je pa treba tudi oddaljenost od zvocnikov.
 
Pri aktivnih kretnicah nimamo problemov z faznimi zamiki, marsikatera kretnico ima ze tudi vgrajeno regulacijo faze. To zelo poenostavi nastavitve in omogoci doseganje vrhunskega audiofilskega zvoka, neglede na to da je (za razliko od domace akustike) polozaj zvocnikov v vozilu zelo neugoden.

 
Izbira tocke rezanja
 
Glede na montazo in lastnosti zvocnikov je pravilna tocka rezanja zelo vazna.
Zacnimo z rezanjem med subwooferjem in srednjetonci (mibasi).  Glede na montazo in kvalitetos srenjetoncev se doloci tocka rezanj med tema vrstama zvocnikov. Sprednji zvocniki tesko odigrajo najnizje frekvence in v povprecju je idealna vrednost ki jih midbasi se lahko odigrajo nekaj pod 100 Hz.  Ce prevec spuscamo frekvenco ne bodo mgli srednjetonci kvalitetno odigrat visjih harmonikov ki dajejo obcutek  da zvok prihaja od spredaj in tudi subwooferji bodo odigrali prevec visjih frekvenc ki jih bomo zeznali kot prihajanje zvoka od zadaj.
 
Pri rezanju viokotoncev je pa najbolje upostevati priporocila proizvajalcev. Ce bomo zvocnik prenisko rezali z kretnico nizjega reda jih bomo prevec obremeniki z niskimi frekvencami ki lahko poskodujejo visokotonski zvocnik, ce jih bomo pa previsoko rezali pa lahko prevec zmanjsamo kolicino visjih sredjih tonov ki vplivajo na visino zvocne slike.
 
Ce uporabljamo tudi dodatne srednjetonce se ponovno pojavi problem pravilne postavitve in izbire, saj nepravila postavitev in slaba izbira kretnic lako prevec spremeni zvocno slko. Ce so srednjetonci zmotirani visoko rabimo zvocnike ki bodo igrali cim nizje frekvence.

 
Nastavitve
 
Najlazje je kretnice in moc (glasnost) nastavljati z instrumenti ki merijo Real Time Analisis (RTA). Z RTA merilnikom izmerimo dejansko glasnost ki jo dosega sistem na mestu poslusanja.
 
Osnova je da preverimo vsak zvocnik posebej. Pri merjenju z sumom se na RTA dejansko vidi do kod igra  zvocnik in koliko in kje ga reze kretnica.
 
Glede na montazo tudi vgradnja zvocnika vpliva na zvok. Tako bo zvocnik v premajhni skatli ze sam od sebe rezal nizje frekvence.
 
Pri kombinaciji dveh zvocnikov  s kretnicami bomo ugotovili ali sta oba zvocnika v isti fazi glede na mesto poslusanja. Recimo pri subwooferju in midbasu se ugotovi ali se oba signala setevata ali pa nista vsklajena in pride do lukenj v RTA krivulji. Prav tako se pri kombinaciji srednjih in visokih vidi ali srednjetonci lahko kvalitetno igrajo, ali pa ne morejo igrati dovolj visoko da bi se ujeli z visokotonci.
 
Ce nimate moznosti nastavljati z RTA merilnikom poslusajte bolj zahtevno glasbo prvo na zelo kvalitetnem domacem sistemu, potem pa z prilagajanjem faz in z izbiranjem mesta postavitve probajte doseci cim bolj podoben zvok.

 
Obracanje faze
 
Glede na to da so zvocniki razlicno oddaljeni je potrebno experimentirati z obracanjem faze. Pri pasivnih kretnicah imate moznost samo menjati 0-180 stopinj z obracanjem +/- na zvocniku, pri aktivnih kretnicah so pa vse bolj pogosta stikala ali pa celo brez stopenjske nastavitve.
 
Tu si lahko veliko pomagamo z RTA merilniki, ali pa z poslusanjem. Se posebno so ocitne razlike v nizjetonskem delu.
 
Pozorni bodite da pri mehanskem obracabju faze recimo pri srednjetoncu v sistemu subwofer - srednjetonec - visokotonec, ker z obracanjem srednjetonca  ne obrnete samo faze med subwooferjem in  srednjetoncem, temve tudi med srednjetoncem in visokotoncem.
 
Obracanje faze je prepogosto zanemarjena in nezastopljena stvar v avtoakustiki. Zvocniki se poganjajo z izmenicnim tokom in zamenjava faze ne more poskodovati zvocnikov. Ravno tu se vidi razlika med tistimi ki se ukvarjajo z avtoakustiko in ki zastopijo osnove zvoka in med avtoelektricarji ki vedno priklopijo + na +.

 
Zakljucek
 
Kretnice so pomemben del vsakega sistema. Predvsem vsklajenost z montazo, kvaliteta kretnice in nastavitve so faktorji ki vplivaj na koncni vok.
Samo nakup kvalitetnih komponent vam nebo omogocil kvalitetnega zvoka. Potrebne so tudi iskusnje, meritve, nastavitve

1.1. Formule za izracun pasivnih kretnic

Z = Upornost zvocnika v Ohmih
fc = Rezna frekvenca v Hz
L = tuljava v miliHenry
C = kondenzator v mikroFarad


Low Pass 6 dB/oct
L = (160 x Z) / fc

High Pass 6 dB/oct
C = 160 000 / (fc x Z)


Low Pass 12 dB/oct
L = (225 x Z) / fc
C = 112 500 / (fc x Z)

High Pass 12 dB/oct
C = 112 500 / (fc x Z)
L = (225 x Z) / fc


1.2. Nacin vezave pasivnih kretnic

6 dB/oct

Low Pass:
Tuljavo zvezemo zaporedno z zvocnikom ki ga zelimo rezati.

High Pass:
Kondenzator zvezemo zaporedno z zvocnikom ki ga zelimo rezati.


12 dB/oct

Low Pass:
Kondenzator zvezemo vzporedno z zvocnikom, tuljavo zvezemo zaporedno pred zvocnik/kondenzator.

High Pass:
Tuljavo zvezemo vzporedno z zvocnikom, kondenzator zvezemozaporedno pred zvocnik/tuljavo.

Slike vezave sledijo v kratkem